Nobelov nagrajenec 2018 – Ozaveščenost o človekovih pravicah proti ekstremizmu in zlorabi
Severna Amerika
V starosti 19 let Nadia Murad in nekateri člani njene družine so bili ugrabljeni iz njihove vasi Kocho v severnem Iraku. Leta 2014 je ISIS napadel njeno vas in ubil na tisoče Jezidov, vključno z njeno ljubljeno mamo in več njenimi brati.
Nadio so borci Islamske države držali kot spolno sužnjo, bila je tepena, mučena in večkrat posiljena. Nadio so odpeljali v Mosul in skupaj s tisoči drugih jezidskih deklet prisilili v spolno suženjstvo. Po pobegu iz ujetništva, Nadia se je preselila v Nemčijo kot begunec in začel ozaveščati o stalnem položaju jezidske skupnosti in o potrebi po prenehanju uporabe spolnega nasilja kot vojnega orožja.
Ko je bila v Nemčiji, je prejela zdravniško pomoč, preden se je ponovno srečala z drugimi preživelimi. Od njene družine je bilo tisti dan ubitih šest od devetih bratov in mati njo in njeni dve sestri je vzel ISIS.
Nadia je ustanoviteljica in predsednica Nadijine pobude, neprofitna organizacija, namenjena obnovi skupnosti v krizi in zagovarjanju preživelih v spolnem nasilju. Trenutno delo Nadiine pobude je osredotočeno na trajnostni ponovni razvoj jezidske domovine v Sinjarju v Iraku in prizadevanje za celovito pravičnost za preživele grozodejstva ISIS.
Pred ustanovitvijo Nadijine pobude, leta 2016 je Nadia postala prva ambasadorka dobre volje Združenih narodov za dostojanstvo žrtev trgovine z ljudmi. Tega leta je prejela tudi nagrado Sveta Evrope Václava Havla za človekove pravice in nagrado Saharova za svobodo misli. Leta 2018 je z dr. Denisom Mukwegejem prejela Nobelovo nagrado za mir. Skupaj sta ustanovila Globalni sklad za žrtve spolnega nasilja, povezanega s konflikti. Leta 2019 je bila Nadia imenovan za zagovornika ciljev trajnostnega razvoja ZN (SDG).
V vlogi članice francoskega Svetovalnega sveta za enakost spolov, Nadia se je tudi zavzemala za države članice G7, da sprejmejo zakonodajo, ki ščiti in spodbuja pravice žensk. Nadia je sodelovala z nemško misijo pri Združenih narodih pri sprejetju resolucije Varnostnega sveta ZN 2467, ki širi zaveze ZN za odpravo spolnega nasilja v konfliktih. Nadia je bila tudi gonilna sila za pripravo in sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN 2379, ki je ustanovila preiskovalno skupino Združenih narodov za spodbujanje odgovornosti za zločine, ki jih je zagrešil Da'esh/ISIL (UNITAD). Od leta 2015 Nadia sodeluje z odvetnica za človekove pravice Amal Clooney privesti ISIS pred Mednarodno kazensko sodišče zaradi obtožb genocida in zločinov proti človeštvu.
Nadijino Najbolj prodajana knjiga spominov New York Timesa, 'The Last Girl: My Story of Captivity, and My Fight Against the Islamic State' je grozljiva pripoved o genocidu nad jezidskim ljudstvom v Iraku in Nadijinem zaporu s strani tako imenovane Islamske države (ISIS).
Nadia se želi zavzemati za človekove pravice in obsodbo ekstremizma, predvsem tistega, ki je namenjen ženskam in otrokom.
Preživela Nadia želi širiti svoje sporočilo in se postaviti v bran tistim, ki ne morejo govoriti zase.
Večkrat je bila intervjuvana, pripovedovala je svojo zgodbo in pritegnila pozornost sveta na stisko, o kateri tako malo poroča.
»Preživeti genocid je velika odgovornost, saj sem jaz srečna. Ker sem izgubil brata, mamo in številne druge družinske člane in prijatelje, je to odgovornost, ki jo v celoti sprejemam in jemljem zelo resno. Moja vloga aktivista ni samo moje trpljenje – gre za kolektivno trpljenje. Povedati svojo zgodbo in podoživeti grozote, na katere sem naletel, ni lahka naloga, a svet mora vedeti. Svet mora čutiti moralno odgovornost za ukrepanje in če lahko moja zgodba vpliva na svetovne voditelje, da ukrepajo, jo je treba povedati.